Koledar tekmovanj

Leteči kemik Maks Samec

Maks Samec se je rodil leta 1881 in je bil začetnik kemije v Sloveniji. To so bili časi, ko si šel študirat na Dunaj, kjer je tvoj profesor v imenu meteoroloških raziskav letal z baloni. Nič čudnega, da je tudi Samec kariero začel kot vremenar. A kdor visoko leta, nizko pade in tudi Samec je padel globoko – v škrob. Postal je mednarodna avtoriteta za kemijo škroba. Preživel je dve svetovni vojni, v prvi so ga rekrutirali, med drugo se je raje držal raziskav. Objavljal je v nemških revijah in po vojni so mu to hudo zamerili. Vseeno je do konca življenja raziskoval in učil, bil je prvi redni profesor za kemijo na Tehniški fakulteti, prodekan, dekan in rektor. Na noge je postavil in vodil Kemijski inštitut, kjer je danes postavljen njegov doprsni kip. Od leta 2006 FKKT vsako leto podeli priznanje Maksa Samca.

Utemeljitelj naravoslovja v Sloveniji

Janeza Antona Scopolija imamo Slovenci malo za svojega, čeprav se je rodil v Italiji, študiral v Avstriji, predaval na Slovaškem, pisal v latinščini in knjige izdajal na Dunaju in v Benetkah. Roko na srce, skoraj vse to, vključno z današnjo Slovenijo, je bila v tistih časih Habsburška monarhija, a vseeno – Scopoli se ni imel nikoli za Slovenca. Bil je Južnotirolec, po poklicu zdravnik, po zanimanju botanik. Naključje ga je pripeljalo v Idrijo, kjer je 15 let služil kot prvi rudniški zdravnik in obupaval nad “prebednim življenjem” v mestecu in pokrajini, vse dokler ni odkril radosti hribolazenja. Preplezal je Konjščico, vznožje Triglava, Porezen, celotno Kranjsko, pulil in shranjeval še neznane rastline ter vse skupaj opisal v knjigi Flora carniolica (Kranjske rastline). To je prvo znanstveno delo o naravi na teritoriju današnje Slovenije, zvezda zbirke pa je kranjski volčič (po njem poimenovan Scopolia carniolica).

Pionir poučevanja računalništva v slovenskih šolah

Pred več kot 50 leti je dr. Izidor Hafner zaoral ledino pri poučevanju računalništva v prvem polletju šolskega leta 1969/70 na takratni gimnaziji na Šubičevi v Ljubljani. S tem je seznanil tudi takratnega direktorja zavoda za šolstvo in predlagal podoben pouk tudi na drugih gimnazijah, kar se je nekaj let kasneje tudi uresničilo. Leta 1977 je organiziral prvo državno tekmovanje v programiranju, leta 1990 pa v razvedrilni matematiki. Ledino je oral tudi pri uveljavitvi logike. Za svoje zasluge je prejel častni znak svobode Republike Slovenije in državno nagrado za šolstvo.

Baron, ki je avtor popolne zakladnice logaritmov

Logaritmske tablice, ki jih je Jurij Vega prvič izdal leta 1783, veljajo za enega izmed največjih znanstvenih dosežkov. Do izuma računal so bile nepogrešljiv pripomoček učencev, inženirjev in znanstvenikov po celem svetu. Poleg znanstvene kariere pa je imel Vega tudi bleščečo vojaško. Njegovi natančni izračuni so se se izkazovali skozi mnoge avstrijske vojaške dosežke, za kar je prejel številna odlikovanja, med drugim viteški red Marije Terezije in baronski naziv. Vega, ki je bil poleg tega tudi fizik, geodet in meteorolog, je bil priznan in sprejet v številnih znanstvenih ustanovah širom Evrope. Po njem so med drugim poimenovani asteroid, krater na luni in priznanja za dosežke mladih iz znanja matematike.

Otrok nepismenih staršev, ki je postal vrhunski znanstvenik

Jožef Stefan se je leta 1835 rodil nepismenemu očetu in materi, dekli na kmečkem posestvu, v vasi Šentpeter na Koroškem, ki je danes predel Celovca. Ker je kot otrok v šoli blestel, so ga s podporo okolice poslali študirat, kot v tistem času mnoge nadarjene, a revne otroke. Leta 1858 je postal habilitiran visokošolski učitelj za matematično fiziko na univerzi na Dunaju. Naš najbolj slaven fizik iz preteklosti je bil tudi matematik, elektrotehnik in pesnik. Po njem se danes imenuje kar nekaj reči, na primer največji slovenski znanstveni inštitut, pa fizikalni zakon (Stefan – Boltzmannov zakon), fizikalna konstanta σ, pojav (Stefanova adhezija), naloga (matematična, uporabna pri faznih prehodih), enačba (v glaciologiji, vedi o ledenikih), sila (v elektrodinamiki), tok (transportni pojavi), pa še kaj bi se našlo. V njegovo čast učenci in dijaki v znanju fizike tekmujejo za Stefanova priznanja.

Ana Mayer Kansky, kemičarka z marelicami

Ana Mayer se je leta 1895 rodila v grajsko družino v Ložah pri Vipavi. V marsičem je bila prva. V Ljubljani je maturirala s prvo generacijo deklet. Njeni mami so se zdela izobražena dekleta sumljiva, zato ji oče ni hotel plačati študija. Ana ga je plačala sama s prodajo marelic. Najprej je študirala na Dunajski univerzi, od ustanovitve leta 1919 pa na Univerzi v Ljubljani, kjer je leta 1920 postala lastnica čisto prvega doktorata. Na pragu znanstvene kariere se je poročila in se kot dr. Ana Mayer Kansky podala v poslovne vode. Njeno tovarno za proizvodnjo kemikalij so po vojni nacionalizirali. Ana se je morala zaposliti kot učiteljica kemije. A namesto da bi gojila zamero, je starost zadovoljno preživljala na družinskem posestvu v Podgradu. Prav mogoče je bila prva tudi v tem.

Slovenski znanstvenik z Nobelovo nagrado

Leta 1923 se je zdravnik in kemik dr. Friderik Pregl vpisal med nesmrtne – kot edini Slovenec doslej je prejel Nobelovo nagrado. Okronan je bil za razvoj revolucionarne metode, ki je poenostavila in pospešila organsko mikroanalizo. Ključna je bila tehtnica, ki jo je dr. Pregl razvil s pomočjo podjetja iz Hamburga, in je omogočala na milijoninko grama natančno merjenje. Preglova metoda je postala nepogrešljiva v laboratorijih po celem svetu, saj je bilo za analizo poslej potrebno petdesetkrat manj raziskovane snovi in samo tretjina časa. V čast izjemnega nobelovca je poimenovano priznanje, ki ga na vsakoletnem državnem srečanju mladih kemikov prejmejo najboljši osnovnošolci in srednješolci. Kdo ve, morda pa se med njimi skriva tudi kakšen bodoči Nobelov lavreat …

Z učbeniki obsedena kemičarka

Aleksandra Kornhauser Frazer se je rodila leta 1926. Njen očka je bil zelo bogat in družina se je imela fino, dokler se ni leta 1929 najprej zlomila borza, nato pa še oče. Mati je bila bolj prizemljena in je poskrbela za vse štiri hčerke. Na srečo se je Aleksandra vrgla po mami in namesto v kapital vlagala v znanje. To je bil na trenutke zapleten podvig, saj so jo med drugo svetovno vojno namesto na faks poslali v koncentracijsko taborišče. Izobraževanje je nadaljevala šele v miru, pa še to ob delu. Odločila se je za študij kemije in kmalu je z znanstveniki z vsega sveta raziskovala alkaloide volčje češnje in rženih rožičkov. Obsedena je bila z iskanjem načinov, kako bi lahko znanost konkretno pomagala ljudem. Njene napore v tej smeri ste verjetno srečali v delih Organska kemija I, II in III. Morda tudi zato doma ni bila preveč priljubljena, čeprav je bila v tujini prava zvezda. Tesno je sodelovala z Unescom, Svetovno banko in Programom ZN za razvoj, vse do danes ostaja edina ženska prejemnica Hondine nagrade za uvajanje novih pristopov k reševanju problemov človeštva.

Angela Piskernik, fatalka s herbariji

Leta 1886 na Koroškem rojena Angela bi morala po vseh pravilih postati kmetica in mati, a usoda je hotela drugače. Namesto v gmajno je šla na dunajsko univerzo in doktorirala iz naravoslovja. Na kratko – bila je zelo pametna. Pa tudi lepa. V njeno družbo so silili številni pomembneži tistega časa, od umetnostnega zgodovinarja Franceta Stelèta (z njim se je celo zaročila – neuspešno) in generala Rudolfa Maistra (s katerim sta čolnarila po Vrbskem jezeru in poskušala vplivati na izid koroškega plebiscita – tudi neuspešno). Neporočena lepotica je tako dvignila marsikatero obrv, a to ni bilo nič v primerjavi s koncentracijskim taboriščem, kjer je pristala zaradi druženja s Francetom Kidričem, čigar sin Boris je bil pomemben član OF. Pred vojno je skrbela za herbarije v Kranjskem deželnem muzeju in gimnazijce učila prirodopis, matematiko, fiziko in nemščino, a po srcu je bila vedno botaničarka. Njeno za širšo javnost najpomembnejše delo je Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. Po vojni je postala ravnateljica Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani in dosegla ustanovitev Triglavskega narodnega parka

Steber in glavna gonilna sila razvoja slovenske akademske statistike

Zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani Anuška Ferligoj velja v Sloveniji za pionirko na področju družboslovne statistike. Dobro jo poznajo študenti, učitelji, raziskovalci, analitiki …, skratka vsi, ki so kdaj imeli pri svojem delu opravka s statistiko. S svojim znanstveno-raziskovalnim, strokovnim in organizacijskim delovanjem je slovensko statistiko odprla v svet. Že desetletja objavlja v najuglednejših mednarodnih revijah in pri najbolj relevantnih znanstvenih založbah, na svojem ožjem področju, analizi omrežij, pa sodi v sam svetovni znanstveni vrh. Profesorica Ferligojeva slovi tudi kot izvrstna pedagoginja, ki je posredovala svoje bogato znanje številnim generacijam študentov in tudi prejela več študentskih priznanj za najboljšega profesorja na Fakulteti za družbene vede, kjer deluje. Za svoje znanstveno delo je prejela Zoisovo nagrado za življensko delo, naslov ambasadorka Republike Slovenije v znanosti, častni doktorat na Univerzi Eötvös Lorand v Budimpešti in še vrsto drugih prestižnih mednarodnih in nacionalnih nagrad in priznanj.

november 2026

Naravoslovje

januar 2027

Programiranje dijaki

Programiranje učenci

Naravoslovje

marec 2027

Programiranje dijaki

Programiranje učenci

Scientia potentia est

Leteči kemik Maks Samec

Utemeljitelj naravoslovja v Sloveniji

Pionir poučevanja računalništva v slovenskih šolah

Baron, ki je avtor popolne zakladnice logaritmov

Otrok nepismenih staršev, ki je postal vrhunski znanstvenik

Ana Mayer Kansky, kemičarka z marelicami

Slovenski znanstvenik z Nobelovo nagrado

Z učbeniki obsedena kemičarka

Angela Piskernik, fatalka s herbariji

Steber in glavna gonilna sila razvoja slovenske akademske statistike

Koledar tekmovanj

november 2026

Naravoslovje

januar 2027

Programiranje dijaki

Programiranje učenci

Naravoslovje

marec 2027

Programiranje dijaki

Programiranje učenci

Scientia potentia est Scientia potentia est Scientia potentia est

Leteči kemik Maks Samec

Utemeljitelj naravoslovja v Sloveniji

Pionir poučevanja računalništva v slovenskih šolah

Baron, ki je avtor popolne zakladnice logaritmov

Otrok nepismenih staršev, ki je postal vrhunski znanstvenik

Ana Mayer Kansky, kemičarka z marelicami

Slovenski znanstvenik z Nobelovo nagrado

Z učbeniki obsedena kemičarka

Angela Piskernik, fatalka s herbariji

Steber in glavna gonilna sila razvoja slovenske akademske statistike

Scientia potentia est