Preskoči na vsebino

Raziskujem. Odkrivam. Tekmujem.

Koledar tekmovanj → Predstavitev tekmovanj →

Naslednja tekmovanja

Selekcijsko tekmovanje

Fizika OŠ

  • Fizika
  • /
  • Osnovna šola
  • /
  • Državno

Tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike za Stefanova priznanja

Preberi več

Zakaj tekmovanja v znanju?

V Sloveniji potekajo številna tekmovanja, namenjena predšolskim otrokom, osnovnošolcem, srednješolcem in študentom. Takšna tekmovanja pomembno prispevajo k priljubljenosti znanosti, tehnike, logike, jezikov in drugih področij ter spodbujajo in razvijajo ustvarjalnost, inovativnost in raziskovalni duh. Širijo zavest o pomenu znanja za naš razvoj in nadarjene spodbujajo k raziskovanju in poglabljanju znanja.

Vsa tekmovanja iz znanj so stopenjska (šolsko, regijsko, državno tekmovanje). Vsako tekmovanje ima najmanj dve stopnji. Prva stopnja je odprta za vse, na nadaljnje stopnje napredujejo najboljši tekmovalci. Za svoj dosežek prejmejo priznanja, od bronastega do zlatega. Najboljši z državnih tekmovanj se lahko udeležijo mednarodnih tekmovanj, srečanj ali olimpijad.

Več pogostih vprašanj

Šolsko leto 2022/23 v številkah

Tekmovalci

Več kot

Zlata priznanja

Več kot

Tekmovanja

Več kot

Poglej vso statistiko

Scientia potentia est

Angela Piskernik, fatalka s herbariji

Leta 1886 na Koroškem rojena Angela bi morala po vseh pravilih postati kmetica in mati, a usoda je hotela drugače. Namesto v gmajno je šla na dunajsko univerzo in doktorirala iz naravoslovja. Na kratko – bila je zelo pametna. Pa tudi lepa. V njeno družbo so silili številni pomembneži tistega časa, od umetnostnega zgodovinarja Franceta Stelèta (z njim se je celo zaročila – neuspešno) in generala Rudolfa Maistra (s katerim sta čolnarila po Vrbskem jezeru in poskušala vplivati na izid koroškega plebiscita – tudi neuspešno). Neporočena lepotica je tako dvignila marsikatero obrv, a to ni bilo nič v primerjavi s koncentracijskim taboriščem, kjer je pristala zaradi druženja s Francetom Kidričem, čigar sin Boris je bil pomemben član OF. Pred vojno je skrbela za herbarije v Kranjskem deželnem muzeju in gimnazijce učila prirodopis, matematiko, fiziko in nemščino, a po srcu je bila vedno botaničarka. Njeno za širšo javnost najpomembnejše delo je Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. Po vojni je postala ravnateljica Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani in dosegla ustanovitev Triglavskega narodnega parka