Raziskujem. Odkrivam. Tekmujem. Raziskujem. Odkrivam. Tekmujem.

Z učbeniki obsedena kemičarka

Aleksandra se je rodila leta 1926. Njen očka je bil zelo bogat in družina se je imela fino, dokler se ni leta 1929 najprej zlomila borza, nato pa še oče. Mati je bila bolj prizemljena in je poskrbela za vse štiri hčerke. Na srečo se je Aleksandra vrgla po mami in namesto v kapital vlagala v znanje. To je bil na trenutke zapleten podvig, saj so jo med drugo svetovno vojno namesto na faks poslali v koncentracijsko taborišče. Izobraževanje je nadaljevala šele v miru, pa še to ob delu. Odločila se je za študij kemije in kmalu je z znanstveniki z vsega sveta raziskovala alkaloide volčje češnje in rženih rožičkov. Obsedena je bila z iskanjem načinov, kako bi lahko znanost konkretno pomagala ljudem. Njene napore v tej smeri ste verjetno srečali v delih Organska kemija I, II in III. Morda tudi zato doma ni bila preveč priljubljena, čeprav je bila v tujini prava zvezda. Tesno je sodelovala z Unescom, Svetovno banko in Programom ZN za razvoj, vse do danes ostaja edina ženska prejemnica Hondine nagrade za uvajanje novih pristopov k reševanju problemov človeštva.