Preskoči na vsebino

Raziskujem. Odkrivam. Tekmujem.

Zakaj tekmovanja v znanju?

V Sloveniji potekajo številna tekmovanja, namenjena predšolskim otrokom, osnovnošolcem, srednješolcem in študentom. Takšna tekmovanja pomembno prispevajo k priljubljenosti znanosti, tehnike, logike, jezikov in drugih področij ter spodbujajo in razvijajo ustvarjalnost, inovativnost in raziskovalni duh. Širijo zavest o pomenu znanja za naš razvoj in nadarjene spodbujajo k raziskovanju in poglabljanju znanja.

Vsa tekmovanja iz znanj so stopenjska (šolsko, regijsko, državno tekmovanje). Vsako tekmovanje ima najmanj dve stopnji. Prva stopnja je odprta za vse, na nadaljnje stopnje napredujejo najboljši tekmovalci. Za svoj dosežek prejmejo priznanja, od bronastega do zlatega. Najboljši z državnih tekmovanj se lahko udeležijo mednarodnih tekmovanj, srečanj ali olimpijad.

Več pogostih vprašanj

Šolsko leto 2021/22 v številkah

Tekmovalci

Več kot

Zlata priznanja

Več kot

Tekmovanja

Več kot

Poglej vso statistiko

12. aprila

Dva Netka 2023 za Tekmujem.si

Tekmujem.si, ki je del skupnega projekta Tekmujem v znanju ZOTKS in DMFA Slovenije, je na letošnjem tekmovanju Netko 2023 postala zmagovalka v dveh kategorijah. Zmagala je v kategoriji Naj spletna stran za otroke in mladino in Naj spletna stran izobraževalnih in znanstvenih organizacij, medtem ko je v kategoriji Naj spletna stran javne ali nevladne organizacije osvojila drugo mesto.
Preberi več na www.zotks.si
20. februarja

Zlato, dva srebra in trije broni na JSC 2023

V organizaciji Ukrajine in Litve se je na daljavo odvilo prvo tekmovanje Junior Science Challenge (JSC), Mladinski naravoslovni izziv. Na tekmovanju je sodelovalo devet držav, skupno pa 52 tekmovalk in tekmovalcev. Naši mladi naravoslovci so osvojili zlato, dve srebrni in tri bronasta odličja.
Preberi več na www.zotks.si

Scientia potentia est

Utemeljitelj naravoslovja v Sloveniji

Janeza Antona Scopolija imamo Slovenci malo za svojega, čeprav se je rodil v Italiji, študiral v Avstriji, predaval na Slovaškem, pisal v latinščini in knjige izdajal na Dunaju in v Benetkah. Roko na srce, skoraj vse to, vključno z današnjo Slovenijo, je bila v tistih časih Habsburška monarhija, a vseeno – Scopoli se ni imel nikoli za Slovenca. Bil je Južnotirolec, po poklicu zdravnik, po zanimanju botanik. Naključje ga je pripeljalo v Idrijo, kjer je 15 let služil kot prvi rudniški zdravnik in obupaval nad “prebednim življenjem” v mestecu in pokrajini, vse dokler ni odkril radosti hribolazenja. Preplezal je Konjščico, vznožje Triglava, Porezen, celotno Kranjsko, pulil in shranjeval še neznane rastline ter vse skupaj opisal v knjigi Flora carniolica (Kranjske rastline). To je prvo znanstveno delo o naravi na teritoriju današnje Slovenije, zvezda zbirke pa je kranjski volčič (po njem poimenovan Scopolia carniolica).