Preskoči na vsebino

Raziskujem. Odkrivam. Tekmujem.

Naslednja tekmovanja

Selekcijsko tekmovanje

Geografija

  • Geografija
  • /
  • Osnovna šola, Srednja šola
  • /
  • Šolsko

Tekmovanje osnovnošolcev in srednješolcev s področja geografije

Preberi več

46 dni do
zaključka prijav
Selekcijsko tekmovanje

Zgodovina OŠ

  • Zgodovina
  • /
  • Osnovna šola
  • /
  • Šolsko

Tekmovanje učencev 8. in 9. razreda osnovne šole s področja zgodovine

Preberi več

67 dni do
zaključka prijav
Selekcijsko tekmovanje

Astronomija

  • Astronomija
  • /
  • Srednja šola
  • /
  • Šolsko

Tekmovanje srednješolcev v znanju astronomije za Dominkova priznanja

Preberi več

68 dni do
zaključka prijav
Selekcijsko tekmovanje

Fizika OŠ

  • Fizika
  • /
  • Osnovna šola
  • /
  • Šolsko

Tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike za Stefanova priznanja

Preberi več

138 dni do
zaključka prijav

Zakaj tekmovanja v znanju?

V Sloveniji potekajo številna tekmovanja, namenjena predšolskim otrokom, osnovnošolcem, srednješolcem in študentom. Takšna tekmovanja pomembno prispevajo k priljubljenosti znanosti, tehnike, logike, jezikov in drugih področij ter spodbujajo in razvijajo ustvarjalnost, inovativnost in raziskovalni duh. Širijo zavest o pomenu znanja za naš razvoj in nadarjene spodbujajo k raziskovanju in poglabljanju znanja.

Vsa tekmovanja iz znanj so stopenjska (šolsko, regijsko, državno tekmovanje). Vsako tekmovanje ima najmanj dve stopnji. Prva stopnja je odprta za vse, na nadaljnje stopnje napredujejo najboljši tekmovalci. Za svoj dosežek prejmejo priznanja, od bronastega do zlatega. Najboljši z državnih tekmovanj se lahko udeležijo mednarodnih tekmovanj, srečanj ali olimpijad.

Več pogostih vprašanj

Šolsko leto 2021/22 v številkah

Tekmovalci

Več kot

Zlata priznanja

Več kot

Tekmovanja

Več kot

Poglej vso statistiko

Scientia potentia est

Z učbeniki obsedena kemičarka

Aleksandra se je rodila leta 1926. Njen očka je bil zelo bogat in družina se je imela fino, dokler se ni leta 1929 najprej zlomila borza, nato pa še oče. Mati je bila bolj prizemljena in je poskrbela za vse štiri hčerke. Na srečo se je Aleksandra vrgla po mami in namesto v kapital vlagala v znanje. To je bil na trenutke zapleten podvig, saj so jo med drugo svetovno vojno namesto na faks poslali v koncentracijsko taborišče. Izobraževanje je nadaljevala šele v miru, pa še to ob delu. Odločila se je za študij kemije in kmalu je z znanstveniki z vsega sveta raziskovala alkaloide volčje češnje in rženih rožičkov. Obsedena je bila z iskanjem načinov, kako bi lahko znanost konkretno pomagala ljudem. Njene napore v tej smeri ste verjetno srečali v delih Organska kemija I, II in III. Morda tudi zato doma ni bila preveč priljubljena, čeprav je bila v tujini prava zvezda. Tesno je sodelovala z Unescom, Svetovno banko in Programom ZN za razvoj, vse do danes ostaja edina ženska prejemnica Hondine nagrade za uvajanje novih pristopov k reševanju problemov človeštva.