Preskoči na vsebino

Raziskujem. Odkrivam. Tekmujem.

Naslednja tekmovanja

Selekcijsko tekmovanje

Nemščina SŠ

  • Tuji jeziki
  • /
  • Srednja šola
  • /
  • Šolsko

Tekmovanje v znanju nemškega jezika za srednje šole

Preberi več

23 dni do
zaključka prijav
Selekcijsko tekmovanje

Programiranje dijaki

  • Računalništvo in informatika
  • /
  • Srednja šola
  • /
  • Šolsko

Tekmovanje iz znanja programiranja za dijake SŠ

Preberi več

26 dni do
zaključka prijav
Selekcijsko tekmovanje

Kemija OŠ

  • Kemija
  • /
  • Osnovna šola
  • /
  • Šolsko

Tekmovanje iz znanja kemije za osnovnošolce

Preberi več

30 dni do
zaključka prijav
Selekcijsko tekmovanje

Biologija SŠ

  • Biologija
  • /
  • Srednja šola
  • /
  • Šolsko

Tekmovanje iz znanja biologije za dijake

Preberi več

38 dni do
zaključka prijav

Zakaj tekmovanja v znanju?

V Sloveniji potekajo številna tekmovanja, namenjena predšolskim otrokom, osnovnošolcem, srednješolcem in študentom. Takšna tekmovanja pomembno prispevajo k priljubljenosti znanosti, tehnike, logike, jezikov in drugih področij ter spodbujajo in razvijajo ustvarjalnost, inovativnost in raziskovalni duh. Širijo zavest o pomenu znanja za naš razvoj in nadarjene spodbujajo k raziskovanju in poglabljanju znanja.

Vsa tekmovanja iz znanj so stopenjska (šolsko, regijsko, državno tekmovanje). Vsako tekmovanje ima najmanj dve stopnji. Prva stopnja je odprta za vse, na nadaljnje stopnje napredujejo najboljši tekmovalci. Za svoj dosežek prejmejo priznanja, od bronastega do zlatega. Najboljši z državnih tekmovanj se lahko udeležijo mednarodnih tekmovanj, srečanj ali olimpijad.

Več pogostih vprašanj

Šolsko leto 2022/23 v številkah

Tekmovalci

Več kot

Zlata priznanja

Več kot

Tekmovanja

Več kot

Poglej vso statistiko

Scientia potentia est

Slovenski znanstvenik z Nobelovo nagrado

Leta 1923 se je zdravnik in kemik dr. Friderik Pregl vpisal med nesmrtne – kot edini Slovenec doslej je prejel Nobelovo nagrado. Okronan je bil za razvoj revolucionarne metode, ki je poenostavila in pospešila organsko mikroanalizo. Ključna je bila tehtnica, ki jo je dr. Pregl razvil s pomočjo podjetja iz Hamburga, in je omogočala na milijoninko grama natančno merjenje. Preglova metoda je postala nepogrešljiva v laboratorijih po celem svetu, saj je bilo za analizo poslej potrebno petdesetkrat manj raziskovane snovi in samo tretjina časa. V čast izjemnega nobelovca je poimenovano priznanje, ki ga na vsakoletnem državnem srečanju mladih kemikov prejmejo najboljši osnovnošolci in srednješolci. Kdo ve, morda pa se med njimi skriva tudi kakšen bodoči Nobelov lavreat …