Angela Piskernik, fatalka s herbariji

Leta 1886 na Koroškem rojena Angela bi morala po vseh pravilih postati kmetica in mati, a usoda je hotela drugače. Namesto v gmajno je šla na dunajsko univerzo in doktorirala iz naravoslovja. Na kratko – bila je zelo pametna. Pa tudi lepa. V njeno družbo so silili številni pomembneži tistega časa, od umetnostnega zgodovinarja Franceta Stelèta (z njim se je celo zaročila – neuspešno) in generala Rudolfa Maistra (s katerim sta čolnarila po Vrbskem jezeru in poskušala vplivati na izid koroškega plebiscita – tudi neuspešno). Neporočena lepotica je tako dvignila marsikatero obrv, a to ni bilo nič v primerjavi s koncentracijskim taboriščem, kjer je pristala zaradi druženja s Francetom Kidričem, čigar sin Boris je bil pomemben član OF. Pred vojno je skrbela za herbarije v Kranjskem deželnem muzeju in gimnazijce učila prirodopis, matematiko, fiziko in nemščino, a po srcu je bila vedno botaničarka. Njeno za širšo javnost najpomembnejše delo je Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. Po vojni je postala ravnateljica Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani in dosegla ustanovitev Triglavskega narodnega parka